|
| |
pri tezavah z izpisom crk z diakriticnimi znaki
glej to verzijo
Pregledno o Odprtem dostopu
(Open
Access Overview)
S poudarkom na odprtem dostopu do recenziranih raziskovalnih objav in njihovih
predhodnih tiskov.
(poskus
prevoda teksta Open Access Overview avtorja prof.
dr. Suberja z njegove spletne strani; pripravil
Franc Viktor Nekrep, ob upoštevanju avtorjevih
avtorskih pravic)
To so uvodne misli k odprtemu dostop (OD)
(angl. Open Access - OA) za vse, ki jim je ta koncept novost. Upam, da je za
branje dovolj kratek in za razumevanje dovolj dolg ter organiziran tako, da vam
bo omogočil skok do poglobljenih vsebin, povsod kjer boste to želeli. Seveda ne
obravnava vseh podrobnosti in ne daje odgovorov na vse zadržke. Vendar bo
omogočil vsem, ki ga boste prebrali, dovolj podatkov in bo preprečil
nerazumevanje, ki je v zgodnjem obdobju gibanja upočasnilo njegov napredek.
Dobrodošli bodo vaši komentarji in predlogi – v angleščini
prof. Suberju (v slovenščini
FV Nekrep) .
Če je ta pregled še predolg, potem
svetujem svoj
kratki pregled OD. Najdete ga v več jezikih (tudi v
slovenščini) in ga je mogoče ob primerni velikosti črkovnega nabora
odtisniti na eni sami strani.
Ko se boste seznanili s splošnimi pojmi o
OD pa lahko spremljate nadaljnji razvoj s pomočjo
Suberjevega bloga ali
časopisa in boste presodili, kako lahko
pomagate pobudi OD …
Peter Suber
zadnja osvežitev 23. julija 2005
 | Literatura
Odprtega dostopa (poslej: OD) je digitalna, online, brezplačna in brez
večine omejitev avtorskih pravic ali licenčnin.
 | OD odstranjuje
cenovne ovire (naročnine, licenčnine, plačilo za ogled). V kratki
definiciji, ki jo uporablja
PLoS – »prosti dostop in neomejena raba« - sta zgoščeno ujeta oba
elementa. |
 | Pri
razumevanju katere zapreke je treba umakniti je treba upoštevati nekaj
prilagodljivosti. Npr. nekateri ponudniki OD dovoljuje komercialno
uporabo materiala, drugi ne. Nekateri dovoljuje izpeljanke materiala,
drugi ne. Vendar si je večina javnih definicij enotna, da zgolj
odstranitev cenovnih omejitev ali pa omejene oblike uporabe pri »pošteni
rabi« ni dovolj. |
 | Kako je o
zadevi spregovorila »Budimpeštanska iniciativa Odprtega dostopa«: »Na
voljo je več stopenj in oblik dostopa do te literature. Pod »Odprtim
dostopom« razumemo, da je prosto dostopna na javnem internetu in jo
lahko vsak uporabnik bere, presname, kopira, razširja, natisne,
preiskuje ali se povezuje do polnega teksta teh člankov, jih preiskuje
za indeksiranje, jih povezuje kot podatke s programjem ali jih uporablja
za vsakršno pravno nesporno rabo brez finančnih, zakonskih ali tehničnih
ovir razen tistih, ki so neločljive z dostopom do samega interneta.
Edina omejitev pri reprodukciji in razširjanju in edina vsebina avtorske
zaščite je, da je avtorjem omogočen nadzor na integriteto njihovega dela
in pravico, da so ustrezno navedeni in citirani.« |
 | Stališča iz
Bethesde in
Berlina pravijo pa tako: Da lahko delo označimo kot OD mora lastnik
avtorske pravic predhodno odobriti: »javno kopiranje, uporabo,
razširjanje, prenos in objavljanje dela kot tudi razširjanje del, ki
izvirajo iz originala v vsakršnem digitalnem okolju za vsakršno
odgovorno in z ustreznim navajanjem avtorstva…" |
 |
Budimpeštanska (februar 2002), izjavi iz
Bethesde (junij 2003) in
Berlina (oktober 2003) so temeljne definicije »odprtega dostopa« z
največjim vplivom zanj. Običajno jih citiram vzajemno kot skupno osnovo
gibanja OD, kot
BBB definicijo. |
 | Čeprav z
odstranitvijo cenovnih omejitev brez odstranitve omejitve dostopnosti
nismo dosegli cilje iz BBB definicije, je vendarle odstranitev
stroškovne bariere ključni vsebina ki jo rešuje OD. Odstranitev cenovne
ovire bo za večino zagovornikov OD to kar potrebujejo in kar si želijo. |
 | Ob tem, da naj
OD odstrani ovire v dostopu, naj bo OD tudi takojšen in ne odmaknjen in
naj zadeva polni tekst članka in ne le zgolj izvlečke in povzetke. |
|
 | OD je kompatibilen
z
avtorskimi pravicami,
presojo vrtnikov (kolegialna ocena - peer reviw), s
prihodkom (celo s profitom), tiskanjem, shranjevanjem, ugledom,
kariernim napredovanjem, indeksiranjem in z drugimi rešitvami in storitvami
v podporo, ki so povezane s konvencionalnimi znanstvenimi zapisi.
 | Temeljna
razlika je, da računa ne plačujejo bralci ter ta ni razlog omejitve
dostopa.
Pravna osnova za OD je bodisi soglasje nosilca avtorskih pravic ali
javna dostopnost, običajno pa je prvo. Ker OD uporablja soglasje nosilca
avtorskih pravic ali pa je utemeljen na prenehanju teh pravic ni
potrebno, da bi spreminjali ali umikali patentno pravo. Tudi ni
potrebno, da se nosilci odpovedo vseh avtorskih pravic, ki jim pripadajo
i prepustijo delo v splošno javno dostopnost (public domain).
|
 | Enostaven,
učinkovit in vse pogosteje uporabljan način za nosilce avtorskih pravic
je, da izrazijo soglasje za OD tako, da uporabijo eno od licenc
Creative Commons. Uporabne so tudi nekatere
druge licence odprtih vsebin. Nosilci pravic lahko oblikujejo tudi
lastno licenčno izjavo oz. soglasje in jo pripnejo k svojemu delu.
|
 | Če nosilci
avtorskih pravic soglašajo z OD, o čem soglašajo pravzaprav? Običajno se
vnaprej strinjajo z neomejenim prebiranjem shranjevanjem, kopiranjem,
izmenjavo, skladiščenjem, tiskanjem, preiskovanjem, povezovanjem in
pregledovanjem z iskalnimi orodji polnega teksta njihovega dela. Večina
avtorjev si pridrži pravico razširjanja okrnjene ali napačno pripisane
razlage teksta. Nekateri onemogočajo komercialno izrabo teksta. V
glavnem pa pogoji omejujejo plagiatorstvo, napačno interpretacijo in
včasih komercialno rabo in dovoljujejo vse oblike uporabe, ki jih
potrebujemo v akademski rabi, vključno tiste, ki jih zahtevajo sodobne
oblike podpore raziskovanja preko spleta. |
 | Za dela, ki
niso v javni uporabi, zahteva OD pridobitev soglasja nosilca avtorskih
pravic. Iz tega izhajata dva nadaljnja zaključka: (1) napačno je
razlagati, da je
OD Napster v znanosti. In (2) za dela pokrita z avtorskim pravom je
OD vedno prostovoljen, četudi je to eden od pogojev za soglasje pri
zaposlitvi ali v pogodbi o financiranju. Ne obstaja OD iz uporništva,
kršenja, izkoriščanja ali piratske izrabe avtorske pravice. |
|
 | Kampanja OD cilja
na literaturo, ki jo avtorji prepuščajo svetu brez pričakovanja plačila.
 | Naj to
imenujem literaturo brez avtorskega povračila, honorarja (zanimivo je,
da za to še nimamo uveljavljenega standardnega pojma). |
 | Dva razloga
usmerjata pozornost k tej literaturi brez honorarjev. Najprej, zmanjšan
je strošek za posrednika ali izdajatelja te literature. Drugič, omogoča
avtorju privolitev v odprti dostop brez izgube plačila. |
 | Najpomembnejši
del te nehonorirane literature za naš namen so znanstveni članki
ocenjeni z vrstniško presojo (peer review) in predhodni tiski teh
člankov (predodtisi - preprints). (Ljudje zunaj akademskega okolja so
presenečeni, ko izvedo, da večina revij ne plačuje avtorjem za njihove
prispevke). |
 | Očitno nihče
ne piše nehonorirane literature za denar. Raziskovalci pišejo članke za
revije, ker napredek v znanosti na njihovem področju omogoča tudi
njihovo karierno napredovanje. Pišejo zavoljo
vpliva, ne zaradi denarja. Seveda pa ni nesebična želja po napredku
znanja nič manj vredna, če jo spremlja močan osebni interes po napredku
v karieri. OD ne temelji na altruističnem voluntarizmu. |
 | Ker
znanstveniki ne dobijo denarja za svoje članke v revijah, so v zelo
drugačnem položaju od večine glasbenikov in filmskih producentov.
Sporov pri zagotavljanju odprtega dostopa do glasbe in filmov in drugih
honoriranih oblik avtorskih del ni mogoče prenesti na ta poseben nabor
del. |
 | Nehonorirana
literatura je sadež, ki je na drevesu odprtega dostopa lažje dosegljiv,
vendar OD ni potrebno omejevati samo na nehonorirana dela. Odprti dostop
do plačljive literature, kot so to monografije in romani, je mogoč,
kakor hitro se avtorji strinjajo. Ker pa se ti avtorji bojijo, da bodo
izgubili plačilo je njihovo soglasje težko pridobiti. Treba jih je
prepričati, da (1) bodisi prednosti iz OD presegajo vrednost njihovega
honorarja ali (2) da bo OD povečal prodajo njihovih del. Kaže v vse
večji meri, da sta oba pogoja dosegljiva za večino raziskovalnih
monografij. Vendar to je manjši del ovir v obsežni kampanji za OD do
nehonorirane literature. |
 | Sploh pa ni
potrebno, da se OD omejuje zgolj na literaturo. Zadeva lahko vsako
digitalno vsebino, od surovih podatkov ali podatkov, učnih materialov,
glasbe, slik, multimedijskih predstavitev in programja. So lahko dela,
ki so nastala kot digitalna ali za starejša dela, kot je literature v
javni uporabi ali materiali kulturne dediščine, ki so bili kasneje
digitalizirani. |
 | V podnaslovu
tega prispevka se sklicujem na »vrstniško ocenjene raziskovalne članke
in njihove predodtise«, ker je to bistveni del večine aktivnosti v
pobudi OD in bistvo tega prispevka in ne ker bi to predstavljalo meje
OD. |
|
 | Mnogo pobud OD
cilja na raziskave financirane iz denarja davkoplačevalcev.
 |
Argument odprtega dostopa do javno financiranega raziskovanja je
močan. To je razlog, da je npr. več kot 30 držav podpisalo
OECDjevo
Deklaracijo o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega
financiranja. |
 | Kampanja za OD
do raziskav javnega financiranja običajno priznava izjeme za (1) zaupne
vojaške podatke, (2) raziskave, ki končajo v patentibilnih rezultatih in
(3) raziskave, ki jih avtorji objavljajo v prodaji namenjenih
publikacijah kot so npr. knjige. Soglašanje s temi izjemami je
pragmatično in pripomore k izogibanju nepotrebne borbe ob tem ko se
zavzemamo za OD do največjega in najlažje dosegljivega nabora javno
financiranih raziskav. |
 | Sadovi, ki so
najlažje dosegljivi je raziskovanje, ki ne zagotavlja plačila in ga
financirajo sredstva davkoplačevalcev. Odločitev NIH da zagotovi prost
online dostop do recenziranih raziskovalnih člankov, ki izvirajo iz
raziskav financiranih iz sredstev NIH, so dober primer take rešitve. |
|
 | Literature
Odprtega dostopa ni mogoče brezplačno proizvesti in tudi ne objavljati.
 | Noben resen
zagovornik OD ni nikoli rekel, da je mogoče literaturo OD izdajati brez
sredstev, čeprav jih pa veliko trdi, da je cenejša kot konvencionalno
pripravljena literatura, celo cenejša od kupljive online literature. Ni
vprašanje ali je znanstveno literaturo mogoče ponuditi brez stroškov,
ampak ali je mogoče najti boljšo pot od te, da s stroškom bremenimo
bralca in s tem postavljamo omejitve dostopu do te literature. |
 | Kot je
zapisano v
BOAI FAQ: »biti prosto je dvoumno; mi razumemo pri tem prosto za
bralca, ne prosto za izvajalca. Vemo, da nastajanje literature OD ni
brez stroška. Vendar to ne izključuje možnosti, da je naredimo brez cene
za bralca in za uporabnika.« |
 | Stroški izdaje
literature OD, prihranki v primerjavi z literaturo konvencionalne izdaje
in poslovni model za pokrivanje stroškov so odvisni od tega, ali je ta
literatura ponujena v revijah OD ali v arhivih OD (podrobnosti so v
nadaljevanju). |
 | OD je
kompatibilen s plačljivimi dodatki. V kolikor je polni tekst v OD so
dodatni stroški zaradi dodatne ponudbe uslug sprejemljivi. Če so namreč
dodatki v pripravi dragi potem morajo ponudniki zahtevati zanje plačilo;
če imajo dodatki vrednost potem bo mogoče najti ljudi, ki jih bodo
pripravljeni plačati. Nekatere revije z zaračunavanjem dodatnih
materialov pokrivajo del stroškov, ki jih potrebujejo za zagotavljanje
OD. |
|
 | OD je združljiv z
ocenjevanjem s vrstniki (peer review) in vse pomembnejše iniciative odprtega
dostopa znanstvene literature vztrajajo na njegovem pomenu.
 | Ocenjevanje
namreč ni odvisno od cene medija oz. revije, prav tako kot od tega nista
odvisna vrednost, kvaliteta in integriteta ocenjevanja.
|
 | Eden od
razlogov, da vemo, kako je ocenjevanje v revijah OD lahko prav tako
strogo in korektno kot pri konvencionalnih revijah je dejstvo, da se
uporabljajo isti postopki, isti standardi in da celo sodelujejo iste
osebe kot uredniki in ocenjevalci kot pri standardnih revijah. |
 | Založniki
konvencionalnih medijev včasih očitajo, da enoten model plačevanja pri
revijah OD (strošek se obračunava avtorju sprejetega prispevka ali
njegovemu sponzorju) kompromitira ocenjevalni postopek. Na ta očitek je
bilo odgovorjeno obsežneje
drugje. |
 | Revije OD
lahko uporabljajo ocenjevalni model klasične oblike ali pa uvedejo
inovativne oblike, ki izkoriščajo prednosti novega elektronskega medija
in možnost interaktivnosti v mrežo povezanih raziskovalcev. Vendar
umikanje ovir dostopa do literature in reformiranje ocenjevalnih modelov
sta dva neodvisna projekta. OD ne predpostavlja nobenega posebnega
vzorca ocenjevanja in vsi modeli (in še več drugih), ki so kompatibilni
s tiskanimi revijami so kompatibilni tudi z OD. |
 | V večini
disciplin in področij uredniki in ocenjevalci, ki izvajajo vrstniško
presojo podarjajo svoje delo, prav tako kot avtorji. Kjer pa so plačani
je OD do nastajajočih člankov še vedno mogoč, zahteva le nekoliko večjo
finančno podporo. |
 | Kljub dejstvu,
da tisti, ki so zadolženi za uredniško presojo običajno delajo brez
povračila, pri ocenjevanju vendarle nastaja strošek: s pošiljanjem
dokumentov ocenjevalcem, spremljanjem kdo kaj počne in kako postopek
napreduje, opozarjanjem zamudnikov, zbiranjem pripomb in njihovo
razpošiljanje pravim osebam, podporo komunikaciji, preverjanjem verzij,
zbiranjem vsakovrstnih podatkov in podobnim. Vse bolj sicer ta opravila
prevzemajo
računalniške rešitve, tudi take odprtokodne. |
|
 | Za OD sta na voljo
dve obliki posredovanja raziskovalnih člankov uporabnikom:
revije OD in
arhivi (repozitoriji) OD.
 | Bistvena
razlika med njima je, da revije OD izvajajo ocenjevanje z vrstniki,
arhivi OD pa ne. Ta razlika pojasnjuje tudi druge razlike, zlasti
stroške in težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju obojega.
|
 | Je še sicer
nekaj drugih možnosti OD, na katerih pa se ne bi obširneje ustavljal,
kot so osebne spletne strani, elektronske knjige, diskusijski forumi,
weblogi, wikiji. RSS sporočila in P2P mreže skupne uporabe. In v
prihodnje bo tega še najbrž več. |
|
 | Revije OD:
 | Revije OD
izvajajo
ocenjevanje z vrstniki (peer review). |
 | Revije OD
običajno dovolijo avtorjem zadržati avtorske pravice. |
 | Nekatere
revije OD delujejo neprofitno npr. Public Library of Science -
PLoS, druge so profitne (npr. BioMed Central -
BMC). |
 | Revije OD
plačujejo svoje račune na podoben način, kot to počno televizijske in
radijske postaje: tisti, ki imajo interes, da se informacija razširja,
plačujejo proizvodne stroške vnaprej tako, da je dostop neomejen za vse,
ki imajo ustrezno opremo. Včasih to pomeni, da imajo revije podporo s
strani določene univerze ali profesionalnega združenja. Včasih to
pomeni, da revija zaračunava stroške obdelave in priprave za vsak
sprejet članek, kar plačata ali avtor ali pa avtorjev sponzor (zaposlovalec,
agencija ipd.). Revije OD, ki zaračunavajo stroške običajno tudi
oprostijo plačila stroškov tiste, ki imajo posebne težave za njihovo
plačilo. Revije OD, ki imajo institucionalno podporo ne zaračunavajo
stroškov priprave/objave člankov. Revije OD lahko tudi zaračunavajo
znižan obseg stroškov, če uspejo pridobiti prihodek iz drugih virov,
drugih publikacij, reklam, z zaračunavanjem dodatnih uslug in
materialov, ali npr. z informacijsko podporo. Nekatere institucije in
konzorciji zagotavljajo znižano ceno usluge objave. Nekateri založniki
OD (BMC in PLoS) oprostijo plačila stroškov objavljanja raziskovalcem iz
ustanov, ki plačujejo letni članarino. |
 | Pogosto je
nerazumevanje, da vse revije uporabljajo poslovni model »plača avtor«.
Tu sta dve zmoti. Najprej ker velja prepričanje, da obstoji zgolj en
poslovni model OD, v resnici pa je v uporabi več različnih modelov.
Druga zmota je, da nekateri menijo, da je zahteva po plačilu vnaprej
pomeni model »plača avtor«, v resnici pa trenutno
manj kot polovica današnjih revij OD (47%) uporablja zaračunavanje
avtorjem. Kadar revije zaračunavajo strošek, običajno strošek plačajo
avtorjevi sponzorji, ali pa so avtorji oproščeni plačila, kadar bi
morali plačati iz svojega žepa. Ta zmota je nevarna, ker se avtorji
bojijo, da ne bodo sposobni plačati stroška in to daje nasprotnikom OD
možnost, da sejejo negotovost in strah. Seveda je več razlogov, zakaj
revije OD
ne izključujejo revnih. |
 | Nekateri
uporabljajo barvno označevanje za razvrščanje revij: zlata (do
raziskovalnih člankov je omogočen odprt dostop in to takoj); zelena
(avtorjem je omogočeno arhiviranje poodtisov); bledo zelena (dovoljuje,
t.j. ne nasprotuje avtorjem arhiviranja predodtisov); siva (nič od
gornjega). |
 | Za podrobnosti
o poslovanju revij odprtega dostopa, si poglejte »BOAI
Vodič za poslovno planiranje izdaje nove revije odprtega dostopa«;
BOAI Vodič za poslovno planiranje pri spremembi revijo z naročnino v
revijo odprtega dostopa, in
PLoS Belo knjigo o izdajanju revij odprtega dostopa. |
 | Zaupamo lahko,
da so revije odprtega dostopa lahko poslovno trajnostne, saj so stroški
ocenjevanja, priprave manuskripta in razpošiljanje revije znatno nižji
od cen, ki jih danes plačujemo za revije z naročnino. Več kot dovolj
denarja je mogoče usmeriti v sisteme za podporo revij. Razen tega bodo
knjižnice po razširitvi odprtega dostopa spoznale velike prihranke s
spremembo, odpovedmi naročniških revij. |
 | Za spisek
revij odprtega dostopa glej
Directory of Open Access Journals. |
|
 | OA arhivi in
repozitoriji:
 | Arhivi OD so
lahko organizirani po disciplinah (npr.:
arXiv za fiziko) ali po ustanovah (npr.
eScholarship Repository na Univerzi California). Če arhive OD
gostijo univerze so enako zainteresirane za dolgotrajno shranjevanje kot
za odprti dostop. |
 | Arhivi OD ne
opravljajo kolegialne recenzije, vendar lahko omejijo deponiranje samo
za dela ustrezne discipline ali za avtorje ustrezne ustanove. |
 | Arhivi OD
lahko hranijo predodtise, poodtise ali oboje.
 | Predhodni
tisk (predodtis – preprint) je oblika članka pred kolegialno oceno,
običajno je to verzija, ki jo pošljemo reviji. |
 | Naknadni
tisk (poodtis – postprint) je verzija sprejeta po oceni z vrstniki.
Včasih je potrebno razlikovati dve vrsti poodtisa: (a) verzija, ki
je bila kolegialno ocenjena pa še ne odtisnjena, druga (b) pa, ki je
bila že natisnjena. Nekatere revije dovolijo avtorjem odlaganje prve
oblike poodtisa v arhivih OD, ne pa druge. |
|
 | Arhiv OD je
lahko namenjen zgolj elektronskim odtisom (e-tiskom) (elektronskim
predodtisom ali poodtisom članka v reviji) ali pa lahko vsebuje tudi
teze in disertacije, učne materiale, učne tiske, podatkovne datoteke,
avdio in video datoteke, različne tiske ustanove, ali katerokoli drugo
obliko digitalne datoteke. |
 | Arhivi OD
lahko zagotavljajo neomejen dostop do vseh dokumentov ali pa lahko
prepustijo avtorjem odločitev do katerih oblik in pod kakšnimi pogoji
dovolijo dostop do vira. |
 | Avtorji ne
potrebujejo dovoljenja za arhiviranje predodtisov. Ko zaključijo pisanje
predodtisa še vedno imajo avtorske pravice. Če revija zavrne v sprejem
članek, ki je krožil v obliki predodtisa potem je to izrecna zahteva
revije, ki nima osnove v zakonodaji o avtorskih pravicah. (Nekatere
revije se držijo te navade, ki je znana pod imenoma Ingelfingerjevo
pravilo, je pa v upadanju, zlasti na področjih zunaj medicine). |
 | Če avtorji
prenesejo za poodtis avtorske pravice na revijo, potem potrebujejo
dovoljenje nosilca avtorske pravice, da jo lahko deponirajo v arhivu OD.
Večina revij (70%)
pa vendarle že dovoljuje arhiviranje poodtisov. Vendar če revija tega ne
dovoli, avtor še vedno lahko v arhivu odloži predodtis in vse popravke
(razliko torej med predodtisom in in poodtisom). |
 | Za bazo, kjer
lahko pogledate politike posameznih založnikov revij, pojdite na
projekt SHERPA. Poglejte tudi
dodatek z eprint-revijami v bazi Sherpa, ki obravnava založnike. |
 | Revije, ki ne
želijo sprejeti načina odprtega dostopa ali pa uporabljajo svoj lasten
način OD še vedno lahko podpirajo OD tako, da dovolijo svojim avtorjem
odlaganje njihovih poodtisov v arhivih OD.
Večina revij je to že storila. Odločitev je nato na strani avtorjev,
da izkoristijo priložnost. To pomeni, da lahko avtorji objavljajo delo v
katerikoli reviji, ki sprejme njihovo delo (revija z OD ali brez) in še
vedno lahko zagotovijo odprti dostop do svojega objavljenega dela tudi v
arhivu OD. |
 | Najboljši so
arhivi, ki so prilagojeni t. i. protokolu
Open Archives Initiative (OAI) za zajemanje metapodatkov, ki nato
omogoči, da so navzkriž sledljivi. V praksi to pomeni, da uporabniki
lahko najdejo delo v arhivu, ki je prilagojen OAI zahtevam, pa čeprav ne
vedo, da tak arhiv obstaja, kje je in kaj vsebuje. (Malo zmede je v tem,
da gre za dve iniciativi OD in OAI, ki sta navzkriž povezani pa jih
vendar ne gre zamenjevati). |
 | Vsaka univerza
na svetu lahko in bi morala imeti svoj arhiv OD z značilnostmi OAI in
politiko, da bi vzpodbujala oz. zahtevala od svojih članov, da
shranjujejo svoja dela v repozitoriju. In res, vse več univerz to že
zares dela. |
 | Lahko zaupamo,
da so arhivi OD ekonomsko trajni, ker so
ceneni. Na voljo je več odprtokodnih
programskih rešitev za gradnjo in vzdrževanje takih arhivov.
Deponiranje novih člankov vzame samo nekaj minut in ga lahko opravi vsak
avtor sam brez pomoči arhivarja. Arhivi OD zahtevajo le malenkost dela
tehnika, predvsem v začetku ob zagonu in nekaj prostora, običajno na
univerzitetnem strežniku. Univerze že tako vzdržujejo veliko manj
pomembnega programa in prepuščajo veliko več strežniškega prostora
pogosto za manj pomembne vsebine. V vsakem primeru ustanove z arhivi OD
pridobijo, ker si s tem povečujejo opaznost in vpliv svojih člankov,
avtorjev in institucije. |
 | Na voljo ni
dokončnega spiska arhivov OD po principu OAI, vendar vzdržujem
listo dobrih spiskov. |
 | O podrobnostih
pri vzpostavljanju institucionalnih repozitorijev si oglejte
SPARC Institutional Repository Checklist & Resource Guide.
|
 | Za podrobnosti
o arhiviranju v OD pa
BOAI Self-Archiving FAQ. |
|
 | Projekt OD je
konstruktiven, ni destruktiven.
 | Namen kampanje
je konstruktivno zagotoviti OD k vse večjemu telesu literature in
nikakor nima destruktivnega cilja odvzeti posel revijam ali založnikom,
ki niso v OD. Posledice se morda lahko razhajajo, cilji pa nikakor ne. |
 | Čeprav so cene
revij v času od sredine osemdesetih let rasle
štirikrat hitreje od inflacije, namen OD ni kaznovanje ali miniranje
dragih revij, ampak zagotovitev dostopne alternative in izkoristiti v
polni meri novo tehnologijo - splet – za široko dostopnost in zmanjšanje
stroškov. Razen tega za same raziskovalce ni bistvena motivacija
reševanje krize cen revij ampak zagotavljanje njihovega širšega in
enostavnejšega dostopa za bralce in boljši odmev in vpliv za avtorje. |
 | Založniki niso
monolitni, Nekateri že sami zagotavljajo OD, drugi ponujajo hibridne
modele in tretji razmišljajo o preskušanju take rešitve. Med tistimi, ki
ne zagotavljajo OD, mu nekateri nasprotujejo drugi pa samo niso
prepričani. Med neprepričanimi nekateri zagotavljajo več OD kot drugi.
OD ničesar ne pridobi in izgublja morebitne zagovornike z zamegljevanjem
teh razlik. |
 | Večina
založnikov in večina
revij že dovoljuje
arhiviranje OD, ki ga izvajajo avtorji. Ker je samoarhiviranje
oblika OD, ki temelji na dobri volji, avtorji, ki ne izkoriščajo
priložnosti pravzaprav predstavljajo večjo oviro za OD kot založniki, ki
ga ne omogočajo. |
 | Promoviranje
OD ne potrebuje bojkota nobene oblike literature, nobene revije in
nobenega založnika. Podpiranje OD ni treba da pomeni nazadovanje
založništva in nazadovanje založnikov ne bo nujno podprlo OD. Ciljanje v
miniranje revij in založnikov brez OD
je napačen cilj. |
 | Revije OD in
revije z naročnino lahko sobivajo. To vemo, ker sobivajo sedaj. Ne vemo,
ali bo ta koeksistenca začasna ali trajna, vendar je najbolj učinkovit
način, da delamo za OD, opazujemo, kaj se dogaja s ponudniki brez OD in
ne dovolimo, da se zapletemo v obračunavanje s tistim, ki ne sodelujejo. |
|
 | Odprti dostop ni
sinonim za splošni dostop.
 | Tudi, ko bo
dosežen OD, bodo ostale vsaj štiri pregrade:
 |
Filtriranje in cenzorske ovire. Veliko šol, zaposlovalcev in
oblasti želijo, da se omejuje, kar bi bilo mogoče videti. |
 |
Jezikovne bariere. večina literature na spletu je angleške, ali
samo v enem jeziku in strojno prevajanje je še zelo neučinkovito. |
 | Ovire
dostopa prizadetim. Večina spletnih strani še ni dostopna ljudem
z ovirami, kot bi lahko bile. |
 | Ovire
pri povezovanju. Digitalni razkorak še vedno preprečuje
milijardam ljudi dostop do spleta, med temi milijonom resnih
znanstvenikov. |
|
 | In čeprav
želimo odstraniti te štiri dodatne prepreke (in večini nam to uspeva),
ni razloga, da ne bi uporabljali posebnega poimenovanja »odprti dostop«
vse dokler ne bomo uspeli. Odstranitev cene in preprek z dovoljenji je
pomembna ovira, ki je vredna da jo poimenujemo s posebnim imenom. |
|
 | OD je način
dostopa, ne poslovni model.
 | Je več
poslovnih modelov, ki so skladni z OD in je več načinov plačevanja
računov, da lahko bralec pride do vsebine brezplačno. Modeli, ki uspešno
delujejo v nekaterih okoljih, nišah, družbah ne bodo tako dobro delovali
drugje. Nihče ne trdi, da lahko ena velikost ustreza vsem. |
 | Veliko je
razlik med disciplinami, ki vplivajo na financiranje OD. Ne moremo
pričakovati, da bo OD lahko enako hitro napredoval v vseh disciplinah,
kot ne moremo pričakovati, da se bo enako hitro uveljavljal v vseh
državah. Več napredka je v področjih ZTM (znanosti, tehnike in
medicine), vendar je OD mogoč in koristen tudi v
humanistiki. |
 | Ves čas
nastajajo novi modeli OD in stari se preverjajo in spreminjajo. Veliko
je prostora za kreativnost in za iskanje poti, kako pokrivati stroške za
kolegialno ocenjevane revije OD in za splošne arhive OD in nista še
izkoriščeni vsa modrost in domišljija. |
 | Iz drugega
kota: OD je način dostopa, ne oblika vsebine; Od lahko uporabimo
za katerikoli digitalni material, od tekstov, podatkov do programja,
avdio, video in multomedijskih datotek. |
|
 | OD služi interesom
različnih skupin.
 | Avtorji:
OD širi njihovo občinstvo in povečuje
vidnost in vpliv njihovega dela. |
 | Bralci:
OD jim zagotavlja neomejen dostop do literature, ki jo potrebujejo za
svoje raziskave. Povečuje prikladnost uporabe in doseg in intenzivnost
preiskovanja. OD tudi omogoča neomejen dostop do programja, ki stoji ob
strani bralcu pri raziskovanju. Svobodna online literatura so prosti
online podatki za programe, ki omogoča iskanje po polnem tekstu,
indeksiranje, rudarjenje, povzemanje, prevajanje, povezovanje,
opozarjanje in druge oblike obdelave in analize. |
 | Učitelji in
študenti: OD izenačuje bogate in revne pri dostopu do ključnih virov
in izloča potrebo po pridobivanju dovoljenje za reproduciranje in
posredovanje vsebin. |
 | Knjižnice:
OD rešuje
cenovno krizo znanstvenega časopisja. Rešuje tudi to, kar imenujem
krizo privolitve. OD podpira interese knjižnic tudi drugače,
posredno. Knjižničarji želijo uporabnikom pomagati pri iskanju
literature, ki jo ti potrebujejo, brez omejitev, ki jih njihovemu
lastnemu knjižničnemu fondu povzročajo proračunske omejitve.
Univerzitetni knjižničarji želijo učiteljem povečati njihovo občinstvo
in njihov vpliv in posredno univerzi povečati njen raziskovalni ugled. |
 | Univerze:
OD povečuje vidnost njihovih učiteljev in organizacijskih enot, jim
zmanjšuje stroške pri nabavi literature in povečuje njihovo poslanstvo
pri razširjanju znanja. |
 | Revije in
založniki: OD člankom povečuje vidnost, dostopnost in koristnost.
Reviji v OD njena povečana zaznavnost povečuje priliv novih člankov in
reklam, da ne omenjamo bralcev in citatov. Če naročniška revija ponudi
del svoje vsebine v OD (npr. za izbrane članke, za vse starejše članke
po neki dobi embarga ipd), potem lahko s svojo povečano vidnostjo
izkoristijo poleg naročnine tudi vse ostale prednosti. Če revija dovoli
odprti dostop z arhiviranjem svoji poodtisov je za avtorje seveda
mikavnejša od revij , ki tega ne dovolijo. Seveda imajo naročniške
revija in njihovi založniki tudi nasprotne interese in v glavnem
nasprotujejo OD. Vendar je poenostavljeno gledanje, da vsi njihovi
interesi govorijo proti OD. |
 | Agencije za
financiranje: OD povečuje vračilo njihove investicije v raziskave,
saj so rezultati financiranih raziskav širše razpoložljivi, lažje jih
najdemo oz. poiščemo in so bolj koristni. OD služi javnim finančnim
agencijam še na drug način, zagotavlja namreč javni dostop raziskavam
financiranim iz javnih sredstev. |
 | Vlade:
Kot tisti, ki zagotavljajo sredstva raziskave, vlade pridobijo na enak
način kot agencije za financiranje ( v prejšnjem odstavku). OD tudi
podpira demokracijo, saj kar najširše in najhitreje razširja informacije
državne administracije. |
 | Državljani:
OD jim omogoča dostop do kolegialno preverjenega raziskovanja (ki
večinoma ni dostopno v javnih knjižnicah) in jim zagotavlja dostop do
raziskav, ki so jih že plačali po poti davkov. Koristi jim tudi
posredno, saj s tem pomagajo raziskovalcem, zdravnikom, tehnologom in
drugim pri uporabi najaktualnejšega znanja v njihovo dobro. |
|
 | OD v zgodovinskem
pogledu:
 | Znanstveni
časopisi ne plačujejo avtorjem in tega niso počeli že od prvih začetkov,
ko so nastale take revije v Londonu in Parizu leta 1665 (slej:
Jean-Claude Guédon,
In Oldenburg's Long Shadow).
 | Revije so
nastale, ker so prehitevajoč knjige, omogočile bralcu hitro
seznanjanje s svežimi rezultati drugih. Za avtorje so revije
prekosile knjige, ker so posredovale novo znanje hitro in širšemu
krogu bralstva in poleg tega zagotovile avtorju prvenstvo pred
drugimi znanstveniki, ki so se ukvarjali z istim problemom.
Zagotovile so avtorjem prednost hitrega časovnega žiga na njihova
dela. Ker so bili avtorji na tak močan, neotipljiv način nagrajeni,
so tudi sprejeli kot dejstvo, da jim revije ne morejo zagotoviti
plačila. S časom so dobički revij rasli, vendar so avtorji vztrajali
na tradiciji, da so pisali članke za vpliv in veljavo in ne za
denar. |
|
 | OD je bil
fizično in ekonomsko neizvedljiv v dobi tiska, čeprav so si ga nosilci
avtorskih pravic želeli. Stroški in s tem cene so bile neizbežne za
tiskane revije, vse do let pred 1970 so bile celo sprejemljive, potem pa
so začele naraščati hitreje od inflacije. Od leta 1986 so cene rasle
štirikrat hitreje kot inflacija. Na sreči, kot so postajale cene
revij neznosne se je
pojavil internet in ponudil alternativo. |
 | Ni važno ali
krivimo za nedostopnost revij pretirane cene revij ali preskromne
proračune knjižnic. Če pogledamo po založnikih ni važno ali krivimo
pohlep ali preproste tržne zakonitosti (povečevanje stroškov in vpeljava
novih storitev). Pripisovanje krivde nima pomena in odvrača od bistva.
Obseg publiciranega znanja eksponentno narašča in bo vedno rasel
hitreje od knjižničnih proračunov. V tem smislu OD odtehta
naraščanje znanja medtem ko ga plačljive oblike dostopa ne morejo.
Dosegli smo (že kar nekaj časa nazaj) točko, ko celo najbolj bogate
raziskovalne ustanove ne zmorejo dostopa do celotnega nabora
raziskovalne literature. Plačljiv dostop do člankov v revijah se ne more
uravnotežiti s stalnim, eksplozivnim naraščanjem obsega znanja, četudi
bi bile cene nizke in bi bilo zagotovljeno, da bodo ostale trajno nizke. |
 | Cenovna kriza
sama je smo eden od vzrokov naraščanja OD. Četudi bi znanstveniki ne
prešli na OD, da bi se izognili nedostopnim stroškom dostopa, bi se
kljub temu preusmerili, da izkoristijo internet kot močno novo
tehnologijo za sprotno posredovanje znanja, s svetovnim občinstvom, z
ničelnimi robnimi stroški in v digitalni obliki, ki omogoča neomejeno
obdelavo. Za nazornejšo predstavitev zgodovine OD poglejte
časovni trak gibanja odprtega dostopa. |
|
Koristne povezave
To je zelo skrčen spisek. Za več povezav je najbolje spremljati
arhiv bloga ali
arhiv časopisa z novicami.
Več pregledov:
What you can do to promote open access
Timeline of the open access movement
Conferences and workshops related to the open access movement
Discussion forums devoted to OA issues
Creating an Information Commons Through Open Access. daljši uvod k Odprtemu
dostopu (kmalu tudi v HTML verziji).
Create Change, iz ARL, ACRL in SPARC
(Mis)Leading Open Access Myths, iz BioMed Central
Open Access Bibliography, avtor Charles W. Bailey, Jr.
Poglavitna stališča o OD (kronološko,
glej tudi
časovni trak):
Budapest Open Access Initiative in tudi FAQ, 14. februar 2002
Bethesda Statement o Open Access publiciranju, 20 junij 2003
ACRL Principles and Strategies refroma znastvenega komuniciranja, 28 avgust
2003
Wellcome Trust position statement o Odprtema dostopu, 1. oktober 2003
Berlin Declaration o Odprtem dostopu za Znanje v znanosti in
humansitiki, 22. oktober 2003
UN World Summit on the Information Society Declaration o načelih in
načrtu za akcijo, 12 december 2003
OECD Declaration o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega
financiranja. 30. januar 2004
IFLA Statement o Odprtem dostopu do znanstvene literature in raziskovalne,
24. februar 2004
Australian Group of Eight Statement o OD do znanstvene informacije,
25. maj 2004
Peter Suber
Research Professor of Philosophy,
Earlham College
Open Access Project Director,
Public Knowledge
Senior Researcher,
SPARC
peters@earlham.edu
Copyright © 2004-2005, Peter Suber. To je dokument Odprtega dostopa.

|