Franc Viktor Nekrep spletna stran - home page

 

 

pri tezavah z izpisom crk z diakriticnimi znaki glej to verzijo

Pregledno o Odprtem dostopu
(Open Access Overview)
S poudarkom na odprtem dostopu do recenziranih raziskovalnih objav in njihovih predhodnih tiskov.

 (poskus prevoda teksta Open Access Overview avtorja  prof. dr. Suberja z njegove spletne strani; pripravil Franc Viktor Nekrep, ob upoštevanju avtorjevih avtorskih pravic)

 

To so uvodne misli k odprtemu dostop (OD) (angl. Open Access - OA) za vse, ki jim je ta koncept novost. Upam, da je za branje dovolj kratek in za razumevanje dovolj dolg ter organiziran tako, da vam bo omogočil skok do poglobljenih vsebin, povsod kjer boste to želeli. Seveda ne obravnava vseh podrobnosti  in ne daje odgovorov na vse zadržke. Vendar bo omogočil vsem, ki ga boste prebrali, dovolj podatkov in bo preprečil nerazumevanje, ki je v zgodnjem obdobju gibanja upočasnilo njegov napredek. Dobrodošli bodo vaši komentarji in predlogi – v angleščini prof. Suberju (v slovenščini FV Nekrep) .

Če je ta pregled še predolg, potem svetujem svoj kratki pregled OD. Najdete ga v več jezikih (tudi v slovenščini) in ga je mogoče ob primerni velikosti črkovnega nabora odtisniti na eni sami strani.

Ko se boste seznanili s splošnimi pojmi o OD pa lahko spremljate nadaljnji razvoj s pomočjo Suberjevega bloga ali časopisa in boste presodili, kako lahko pomagate pobudi OD

Peter Suber

zadnja osvežitev 23. julija 2005

 

 

bulletLiteratura Odprtega dostopa (poslej: OD) je digitalna, online, brezplačna in brez večine omejitev avtorskih pravic ali licenčnin. 
bulletOD odstranjuje cenovne ovire (naročnine, licenčnine, plačilo za ogled). V kratki definiciji, ki jo uporablja PLoS – »prosti dostop in neomejena raba«  - sta zgoščeno ujeta oba elementa.
bulletPri razumevanju katere zapreke je treba umakniti je treba upoštevati nekaj prilagodljivosti.  Npr. nekateri ponudniki OD dovoljuje komercialno uporabo materiala, drugi ne. Nekateri dovoljuje izpeljanke materiala, drugi ne. Vendar si je večina javnih definicij enotna, da zgolj odstranitev cenovnih omejitev ali pa omejene oblike uporabe pri »pošteni rabi« ni dovolj.
bulletKako je o zadevi spregovorila »Budimpeštanska iniciativa Odprtega dostopa«: »Na voljo je več stopenj in oblik dostopa do te literature. Pod »Odprtim dostopom« razumemo, da je prosto dostopna na javnem internetu in jo lahko vsak uporabnik bere, presname, kopira, razširja, natisne, preiskuje ali se povezuje do polnega teksta teh člankov, jih preiskuje za indeksiranje, jih povezuje kot podatke s programjem ali jih uporablja za vsakršno pravno nesporno rabo brez finančnih, zakonskih ali tehničnih ovir razen tistih, ki so neločljive z dostopom do samega interneta. Edina omejitev pri reprodukciji in razširjanju in edina vsebina avtorske zaščite je, da je avtorjem omogočen nadzor na integriteto njihovega dela in pravico, da so ustrezno navedeni in citirani.«
bulletStališča iz Bethesde in Berlina pravijo pa tako: Da lahko delo označimo kot OD mora lastnik avtorske pravic predhodno odobriti: »javno kopiranje, uporabo, razširjanje, prenos in objavljanje dela kot tudi razširjanje del, ki izvirajo iz originala v vsakršnem digitalnem okolju za vsakršno odgovorno  in z ustreznim navajanjem avtorstva…"
bullet Budimpeštanska (februar 2002), izjavi iz Bethesde (junij 2003) in Berlina (oktober 2003) so temeljne definicije »odprtega dostopa« z največjim vplivom zanj. Običajno jih citiram vzajemno kot skupno osnovo gibanja OD, kot BBB definicijo.
bulletČeprav z odstranitvijo cenovnih omejitev brez odstranitve omejitve dostopnosti nismo dosegli cilje iz  BBB definicije, je vendarle odstranitev stroškovne bariere ključni vsebina ki jo rešuje OD. Odstranitev cenovne ovire bo za večino zagovornikov OD to kar potrebujejo in kar si želijo.
bulletOb tem, da naj OD odstrani ovire v dostopu, naj bo OD tudi takojšen in ne odmaknjen in naj zadeva polni tekst članka in ne le zgolj izvlečke in povzetke.

 

bulletOD je kompatibilen z avtorskimi pravicami, presojo vrtnikov (kolegialna ocena - peer reviw), s prihodkom (celo s profitom), tiskanjem, shranjevanjem, ugledom, kariernim napredovanjem, indeksiranjem in z drugimi rešitvami in storitvami v podporo, ki so povezane s konvencionalnimi znanstvenimi zapisi.
bulletTemeljna razlika je, da računa ne plačujejo bralci ter ta ni  razlog omejitve dostopa.
Pravna osnova za OD je bodisi soglasje nosilca avtorskih pravic ali javna dostopnost, običajno pa je prvo. Ker OD uporablja soglasje nosilca avtorskih pravic ali pa je utemeljen na prenehanju teh pravic ni potrebno, da bi spreminjali ali umikali patentno pravo. Tudi ni potrebno, da se nosilci odpovedo vseh avtorskih pravic, ki jim pripadajo i prepustijo delo v splošno javno dostopnost (public domain).
bulletEnostaven, učinkovit in vse pogosteje uporabljan način za nosilce avtorskih pravic je, da izrazijo soglasje za OD tako, da uporabijo eno od licenc Creative Commons. Uporabne so tudi nekatere druge licence odprtih vsebin. Nosilci pravic lahko oblikujejo tudi lastno licenčno izjavo oz. soglasje in jo pripnejo k svojemu delu.
bulletČe nosilci avtorskih pravic soglašajo z OD, o čem soglašajo pravzaprav? Običajno se vnaprej strinjajo z neomejenim prebiranjem  shranjevanjem, kopiranjem, izmenjavo, skladiščenjem, tiskanjem, preiskovanjem, povezovanjem in pregledovanjem z iskalnimi orodji polnega teksta njihovega dela. Večina avtorjev si pridrži pravico razširjanja okrnjene ali napačno pripisane razlage teksta. Nekateri onemogočajo komercialno izrabo teksta. V glavnem pa pogoji omejujejo plagiatorstvo, napačno interpretacijo in včasih komercialno rabo in dovoljujejo vse oblike uporabe, ki jih potrebujemo v akademski rabi, vključno tiste, ki jih zahtevajo sodobne oblike podpore raziskovanja preko spleta.
bulletZa dela, ki niso v javni uporabi, zahteva OD pridobitev soglasja nosilca avtorskih pravic. Iz tega izhajata dva nadaljnja zaključka: (1) napačno je razlagati, da je OD Napster v znanosti. In (2) za dela pokrita z avtorskim pravom je OD vedno prostovoljen, četudi je to eden od pogojev za soglasje pri zaposlitvi ali v pogodbi o financiranju. Ne obstaja OD iz uporništva, kršenja, izkoriščanja ali piratske izrabe avtorske pravice.

 

bulletKampanja OD cilja na literaturo, ki jo avtorji prepuščajo svetu brez pričakovanja plačila.
bulletNaj to imenujem literaturo brez avtorskega povračila, honorarja (zanimivo je, da za to še nimamo uveljavljenega standardnega pojma).
bulletDva razloga usmerjata pozornost k tej literaturi brez honorarjev. Najprej, zmanjšan je strošek za posrednika ali izdajatelja te literature. Drugič, omogoča avtorju privolitev v odprti dostop brez izgube plačila.
bulletNajpomembnejši del te nehonorirane literature za naš namen so znanstveni članki ocenjeni z vrstniško presojo (peer review) in predhodni tiski teh člankov (predodtisi - preprints). (Ljudje zunaj akademskega okolja so presenečeni, ko izvedo, da večina revij ne plačuje avtorjem za njihove prispevke).
bulletOčitno nihče ne piše nehonorirane literature za denar. Raziskovalci pišejo članke za revije, ker napredek v znanosti na njihovem področju omogoča tudi njihovo karierno napredovanje. Pišejo zavoljo vpliva, ne zaradi denarja. Seveda pa ni nesebična želja po napredku znanja nič manj vredna, če jo spremlja močan osebni interes po napredku v karieri. OD ne temelji na altruističnem voluntarizmu.
bulletKer znanstveniki ne dobijo denarja za svoje članke v revijah, so v zelo drugačnem položaju od večine glasbenikov in filmskih producentov.  Sporov pri zagotavljanju odprtega dostopa do glasbe in filmov in drugih honoriranih oblik avtorskih del ni mogoče prenesti na ta poseben nabor del.
bulletNehonorirana literatura je sadež, ki je na drevesu odprtega dostopa lažje dosegljiv, vendar OD ni potrebno omejevati samo na nehonorirana dela. Odprti dostop do plačljive literature, kot so to monografije in romani, je mogoč, kakor hitro se avtorji strinjajo. Ker pa se ti avtorji bojijo, da bodo izgubili plačilo je njihovo soglasje težko pridobiti. Treba jih je prepričati, da (1) bodisi prednosti iz OD presegajo vrednost njihovega honorarja ali (2)  da bo OD povečal prodajo njihovih del. Kaže v vse večji meri, da sta oba pogoja dosegljiva za večino raziskovalnih monografij. Vendar to je manjši del ovir v obsežni kampanji za OD do nehonorirane literature. 
bulletSploh pa ni potrebno, da se OD omejuje zgolj na literaturo. Zadeva lahko vsako digitalno vsebino, od surovih podatkov ali podatkov, učnih materialov, glasbe, slik, multimedijskih predstavitev in programja. So lahko dela, ki so nastala kot digitalna  ali za starejša dela, kot je literature v javni uporabi ali materiali kulturne dediščine, ki so bili kasneje digitalizirani.
bulletV podnaslovu tega prispevka se sklicujem na »vrstniško ocenjene raziskovalne članke in njihove predodtise«, ker je to bistveni del večine aktivnosti v pobudi OD in bistvo tega prispevka in ne ker bi to predstavljalo meje OD.

 

bulletMnogo pobud OD cilja na raziskave financirane iz denarja davkoplačevalcev.
bullet Argument odprtega dostopa do javno financiranega raziskovanja je močan. To je razlog, da je npr. več kot 30 držav podpisalo OECDjevo  Deklaracijo o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega financiranja.
bulletKampanja za OD do raziskav javnega financiranja običajno priznava izjeme za (1) zaupne vojaške podatke, (2) raziskave, ki končajo v patentibilnih rezultatih in (3) raziskave, ki jih avtorji objavljajo v prodaji namenjenih publikacijah kot so npr. knjige. Soglašanje s temi izjemami je pragmatično in pripomore k izogibanju nepotrebne borbe ob tem ko se zavzemamo za OD do največjega in najlažje dosegljivega nabora javno financiranih raziskav.
bulletSadovi, ki so najlažje dosegljivi je raziskovanje, ki ne zagotavlja plačila in ga financirajo sredstva davkoplačevalcev. Odločitev NIH da zagotovi prost online dostop do recenziranih raziskovalnih člankov, ki izvirajo iz raziskav financiranih iz sredstev NIH, so dober  primer take rešitve.

 

bulletLiterature Odprtega dostopa ni mogoče brezplačno proizvesti in tudi ne objavljati.
bulletNoben resen zagovornik OD ni nikoli rekel, da je mogoče literaturo OD izdajati brez sredstev, čeprav jih pa veliko trdi, da je cenejša kot konvencionalno pripravljena literatura, celo cenejša od kupljive online literature. Ni vprašanje ali je znanstveno literaturo mogoče ponuditi brez stroškov, ampak ali je mogoče najti boljšo pot od te, da s stroškom bremenimo bralca in s tem postavljamo omejitve dostopu do te literature.
bulletKot je zapisano v BOAI FAQ: »biti prosto je dvoumno; mi razumemo pri tem prosto za bralca, ne prosto za izvajalca. Vemo, da nastajanje literature OD ni brez stroška. Vendar to ne izključuje možnosti, da je naredimo brez cene za bralca in za uporabnika.«
bulletStroški izdaje literature OD, prihranki v primerjavi z literaturo konvencionalne izdaje in poslovni model za pokrivanje stroškov so odvisni od tega, ali je ta literatura ponujena v revijah OD ali v arhivih OD (podrobnosti so v nadaljevanju).
bulletOD je kompatibilen s plačljivimi dodatki. V kolikor je polni tekst v OD so dodatni stroški zaradi dodatne ponudbe uslug sprejemljivi. Če so namreč dodatki v pripravi dragi potem morajo ponudniki zahtevati zanje plačilo; če imajo dodatki vrednost potem bo mogoče najti ljudi, ki jih bodo pripravljeni plačati. Nekatere revije z zaračunavanjem dodatnih materialov pokrivajo del stroškov, ki jih potrebujejo za zagotavljanje OD.

 

bulletOD je združljiv z ocenjevanjem s vrstniki (peer review) in vse pomembnejše iniciative odprtega dostopa znanstvene literature vztrajajo na njegovem pomenu.
bulletOcenjevanje namreč ni odvisno od cene medija oz. revije, prav tako kot od tega nista odvisna vrednost, kvaliteta in integriteta  ocenjevanja.
bulletEden od razlogov, da vemo, kako je ocenjevanje v revijah OD lahko prav tako strogo in korektno kot pri konvencionalnih revijah je dejstvo, da se uporabljajo isti postopki, isti standardi in da celo sodelujejo iste osebe kot uredniki in ocenjevalci kot pri standardnih revijah.
bulletZaložniki konvencionalnih medijev včasih očitajo, da enoten model plačevanja pri revijah OD (strošek se obračunava avtorju sprejetega prispevka ali njegovemu sponzorju) kompromitira ocenjevalni postopek. Na ta očitek je bilo odgovorjeno obsežneje drugje.
bulletRevije OD lahko uporabljajo ocenjevalni model klasične oblike ali pa uvedejo inovativne oblike, ki izkoriščajo prednosti novega elektronskega medija in možnost interaktivnosti v mrežo povezanih raziskovalcev. Vendar umikanje ovir dostopa do literature in reformiranje ocenjevalnih modelov sta dva neodvisna projekta. OD ne predpostavlja nobenega posebnega vzorca ocenjevanja in vsi modeli (in še več drugih), ki so kompatibilni s tiskanimi revijami so kompatibilni tudi z OD.
bulletV večini disciplin in področij uredniki in ocenjevalci, ki izvajajo vrstniško presojo podarjajo svoje delo, prav tako kot avtorji. Kjer pa so plačani je OD do nastajajočih člankov še vedno mogoč, zahteva le nekoliko večjo finančno podporo.
bulletKljub dejstvu, da tisti, ki so zadolženi za uredniško presojo običajno delajo brez povračila, pri ocenjevanju vendarle nastaja strošek: s pošiljanjem dokumentov ocenjevalcem, spremljanjem kdo kaj počne in kako postopek napreduje, opozarjanjem zamudnikov, zbiranjem pripomb in njihovo razpošiljanje pravim osebam, podporo komunikaciji, preverjanjem verzij, zbiranjem vsakovrstnih podatkov  in podobnim. Vse bolj sicer ta opravila prevzemajo računalniške rešitve, tudi take odprtokodne.

     

bulletZa OD sta na voljo dve obliki posredovanja raziskovalnih člankov uporabnikom: revije OD in arhivi (repozitoriji) OD.
bulletBistvena razlika med njima je, da revije OD izvajajo ocenjevanje z vrstniki, arhivi OD pa ne. Ta razlika pojasnjuje tudi druge razlike, zlasti stroške in težave pri vzpostavljanju in vzdrževanju obojega.
bulletJe še sicer nekaj drugih možnosti OD, na katerih pa se ne bi obširneje ustavljal, kot so osebne spletne strani, elektronske knjige, diskusijski forumi, weblogi, wikiji. RSS sporočila in P2P mreže skupne uporabe. In v prihodnje bo tega še najbrž več.

  

bulletRevije OD:
bulletRevije OD izvajajo ocenjevanje z vrstniki (peer review).
bulletRevije OD običajno dovolijo avtorjem zadržati avtorske pravice.
bulletNekatere revije OD delujejo neprofitno npr. Public Library of Science - PLoS, druge so profitne (npr. BioMed Central - BMC).
bulletRevije OD plačujejo svoje račune na podoben način, kot to počno televizijske in radijske postaje: tisti, ki imajo interes, da se informacija razširja, plačujejo proizvodne stroške vnaprej tako, da je dostop neomejen za vse, ki imajo ustrezno opremo. Včasih to pomeni, da imajo revije podporo s strani določene univerze ali profesionalnega združenja. Včasih to pomeni, da revija zaračunava stroške obdelave in priprave za vsak sprejet članek, kar plačata ali avtor ali pa avtorjev sponzor (zaposlovalec, agencija ipd.). Revije OD, ki zaračunavajo stroške običajno tudi oprostijo plačila stroškov tiste, ki imajo posebne težave za njihovo plačilo. Revije OD, ki imajo institucionalno podporo ne zaračunavajo stroškov priprave/objave člankov. Revije OD lahko tudi zaračunavajo znižan obseg stroškov, če uspejo pridobiti prihodek iz drugih virov, drugih publikacij, reklam, z zaračunavanjem dodatnih uslug in materialov, ali npr. z informacijsko podporo. Nekatere institucije in konzorciji zagotavljajo znižano ceno usluge objave. Nekateri založniki OD (BMC in PLoS) oprostijo plačila stroškov objavljanja raziskovalcem iz ustanov, ki plačujejo letni članarino.
bulletPogosto je nerazumevanje, da vse revije uporabljajo poslovni model »plača avtor«. Tu sta dve zmoti. Najprej ker velja prepričanje, da  obstoji zgolj en poslovni model OD, v resnici pa je v uporabi več različnih modelov. Druga zmota je, da nekateri menijo, da je zahteva po plačilu vnaprej pomeni model »plača avtor«, v resnici pa trenutno manj kot polovica današnjih revij OD (47%) uporablja zaračunavanje avtorjem. Kadar revije zaračunavajo strošek, običajno strošek plačajo avtorjevi sponzorji, ali pa so avtorji oproščeni plačila, kadar bi morali plačati iz svojega žepa. Ta zmota je nevarna, ker  se avtorji bojijo, da ne bodo sposobni plačati stroška in to daje nasprotnikom OD možnost, da sejejo negotovost in strah. Seveda je več razlogov, zakaj revije OD ne izključujejo revnih.
bulletNekateri uporabljajo barvno označevanje za razvrščanje revij: zlata (do raziskovalnih člankov je omogočen odprt dostop in to takoj); zelena (avtorjem je omogočeno arhiviranje poodtisov); bledo zelena (dovoljuje, t.j. ne nasprotuje avtorjem arhiviranja predodtisov);  siva (nič od gornjega).
bulletZa podrobnosti o poslovanju revij odprtega dostopa, si poglejte »BOAI Vodič za poslovno planiranje izdaje nove revije odprtega dostopa«; BOAI Vodič za poslovno planiranje pri spremembi revijo z naročnino v revijo odprtega dostopa, in PLoS Belo knjigo o izdajanju revij odprtega dostopa.
bulletZaupamo lahko, da so revije odprtega dostopa lahko poslovno trajnostne, saj so stroški ocenjevanja, priprave manuskripta in razpošiljanje revije znatno nižji od cen, ki jih danes plačujemo za revije z naročnino. Več kot dovolj denarja je mogoče usmeriti v sisteme za podporo revij. Razen tega bodo knjižnice po razširitvi odprtega dostopa spoznale velike prihranke s spremembo, odpovedmi naročniških revij.
bulletZa spisek revij odprtega dostopa glej Directory of Open Access Journals.

 

bulletOA arhivi in repozitoriji:
bulletArhivi OD so lahko organizirani po disciplinah (npr.: arXiv za fiziko)  ali po ustanovah (npr. eScholarship Repository na Univerzi California). Če arhive OD gostijo univerze so enako zainteresirane za dolgotrajno shranjevanje kot za odprti dostop.
bulletArhivi OD ne opravljajo kolegialne recenzije, vendar lahko omejijo deponiranje samo za dela ustrezne discipline ali za avtorje ustrezne ustanove.
bulletArhivi OD lahko hranijo predodtise, poodtise ali oboje.
bulletPredhodni tisk (predodtis – preprint) je oblika članka pred kolegialno oceno, običajno je to verzija, ki jo pošljemo reviji.
bulletNaknadni tisk (poodtis – postprint) je verzija sprejeta po oceni z vrstniki. Včasih je potrebno razlikovati dve vrsti poodtisa: (a) verzija, ki je bila kolegialno ocenjena pa še ne odtisnjena, druga (b) pa, ki je bila že natisnjena. Nekatere revije dovolijo avtorjem odlaganje prve oblike poodtisa v arhivih OD, ne pa druge.
bulletArhiv OD je lahko namenjen zgolj elektronskim odtisom (e-tiskom) (elektronskim predodtisom ali poodtisom članka v reviji)  ali pa lahko vsebuje tudi teze in disertacije, učne materiale, učne tiske, podatkovne datoteke, avdio in video datoteke, različne tiske ustanove, ali katerokoli drugo obliko digitalne datoteke.
bulletArhivi OD lahko zagotavljajo neomejen dostop do vseh dokumentov  ali pa lahko prepustijo avtorjem odločitev do katerih oblik in pod kakšnimi pogoji dovolijo dostop do vira.
bulletAvtorji ne potrebujejo dovoljenja za arhiviranje predodtisov. Ko zaključijo pisanje predodtisa še vedno imajo avtorske pravice. Če revija zavrne v sprejem članek, ki je krožil v obliki predodtisa potem je to izrecna zahteva revije, ki nima osnove v zakonodaji o avtorskih pravicah. (Nekatere revije se držijo te navade, ki je znana pod imenoma Ingelfingerjevo pravilo, je pa v upadanju, zlasti na področjih zunaj medicine).
bulletČe avtorji prenesejo za poodtis avtorske pravice na revijo, potem potrebujejo dovoljenje nosilca avtorske pravice, da jo lahko deponirajo v arhivu OD. Večina revij (70%) pa vendarle že dovoljuje arhiviranje poodtisov. Vendar če revija tega ne dovoli, avtor še vedno lahko v arhivu odloži  predodtis in vse popravke (razliko torej med predodtisom in in poodtisom).
bulletZa bazo, kjer lahko pogledate politike posameznih založnikov revij, pojdite na projekt SHERPA. Poglejte tudi dodatek z eprint-revijami v bazi Sherpa, ki obravnava založnike.
bulletRevije, ki ne želijo sprejeti načina odprtega dostopa ali pa uporabljajo svoj lasten način OD še vedno lahko podpirajo OD tako, da dovolijo svojim avtorjem odlaganje njihovih poodtisov v arhivih OD. Večina revij je to že storila. Odločitev je nato na strani avtorjev, da izkoristijo priložnost. To pomeni, da lahko avtorji objavljajo delo v katerikoli reviji, ki sprejme njihovo delo (revija z OD ali brez) in še vedno lahko zagotovijo odprti dostop do svojega objavljenega dela tudi v arhivu OD.
bulletNajboljši so arhivi, ki so prilagojeni t. i. protokolu Open Archives Initiative (OAI) za zajemanje metapodatkov, ki nato omogoči, da so navzkriž sledljivi. V praksi to pomeni, da uporabniki lahko najdejo delo v arhivu, ki je prilagojen OAI zahtevam, pa čeprav ne vedo, da tak arhiv obstaja, kje je in kaj vsebuje. (Malo zmede je v tem, da gre za dve iniciativi OD in OAI, ki sta navzkriž povezani pa jih vendar ne gre zamenjevati).
bulletVsaka univerza na svetu lahko in bi morala imeti svoj arhiv OD z značilnostmi OAI  in politiko, da bi vzpodbujala oz. zahtevala od svojih članov, da shranjujejo svoja dela v repozitoriju. In res, vse več univerz to že zares dela.
bulletLahko zaupamo, da so arhivi OD ekonomsko trajni, ker so ceneni. Na voljo je več odprtokodnih programskih rešitev  za gradnjo in vzdrževanje takih arhivov. Deponiranje novih člankov vzame samo nekaj minut in ga lahko opravi vsak avtor sam brez pomoči arhivarja. Arhivi OD zahtevajo le malenkost dela tehnika, predvsem v začetku ob zagonu in nekaj prostora, običajno na univerzitetnem strežniku. Univerze že tako vzdržujejo veliko manj pomembnega programa in prepuščajo veliko več strežniškega prostora pogosto za manj pomembne vsebine. V vsakem primeru ustanove z arhivi OD pridobijo, ker si s tem povečujejo opaznost in vpliv svojih člankov, avtorjev in institucije.
bulletNa voljo ni dokončnega spiska arhivov OD po principu OAI, vendar vzdržujem listo dobrih spiskov.
bulletO podrobnostih pri vzpostavljanju institucionalnih repozitorijev si oglejte SPARC Institutional Repository Checklist & Resource Guide.
bulletZa podrobnosti o arhiviranju v OD pa BOAI Self-Archiving FAQ.

 

bulletProjekt OD je konstruktiven, ni destruktiven.
bulletNamen kampanje je konstruktivno zagotoviti OD k vse večjemu telesu literature in nikakor nima destruktivnega cilja odvzeti posel revijam ali založnikom, ki niso v OD. Posledice se morda lahko razhajajo, cilji pa nikakor ne.
bulletČeprav so cene revij v času od sredine osemdesetih let rasle štirikrat hitreje od inflacije, namen OD ni kaznovanje ali miniranje dragih revij, ampak zagotovitev dostopne alternative in izkoristiti v polni meri novo tehnologijo - splet – za široko dostopnost in zmanjšanje stroškov. Razen tega za same raziskovalce ni bistvena motivacija reševanje krize cen revij ampak zagotavljanje njihovega širšega in  enostavnejšega dostopa  za bralce  in boljši odmev in vpliv za avtorje.
bulletZaložniki niso monolitni, Nekateri že sami zagotavljajo OD, drugi ponujajo hibridne modele in tretji razmišljajo o preskušanju take rešitve. Med tistimi, ki ne zagotavljajo OD, mu nekateri nasprotujejo drugi pa samo niso prepričani. Med neprepričanimi nekateri zagotavljajo več OD kot drugi. OD ničesar ne pridobi in izgublja morebitne zagovornike z zamegljevanjem teh razlik.
bulletVečina založnikov in večina revij že dovoljuje arhiviranje OD, ki ga izvajajo avtorji. Ker je samoarhiviranje oblika OD, ki temelji na dobri volji, avtorji, ki ne izkoriščajo priložnosti pravzaprav predstavljajo večjo oviro za OD kot založniki, ki ga ne omogočajo.
bulletPromoviranje OD ne potrebuje bojkota nobene oblike literature, nobene revije in nobenega založnika. Podpiranje OD ni treba da pomeni nazadovanje založništva in nazadovanje založnikov ne bo nujno podprlo OD. Ciljanje v miniranje revij in založnikov brez OD je napačen cilj.
bulletRevije OD in revije z naročnino lahko sobivajo. To vemo, ker sobivajo sedaj. Ne vemo, ali bo ta koeksistenca začasna ali trajna, vendar je najbolj učinkovit način, da delamo za OD, opazujemo, kaj se dogaja s ponudniki brez OD in ne dovolimo, da se zapletemo v obračunavanje s tistim, ki ne sodelujejo.

 

bulletOdprti dostop ni sinonim za splošni dostop.
bulletTudi, ko bo dosežen OD, bodo ostale vsaj štiri pregrade:
bullet Filtriranje in cenzorske ovire. Veliko šol, zaposlovalcev in oblasti želijo, da se omejuje, kar bi bilo mogoče videti.
bullet Jezikovne bariere. večina literature na spletu je angleške, ali samo v enem jeziku in strojno prevajanje je še zelo neučinkovito.
bulletOvire dostopa prizadetim. Večina spletnih strani še ni dostopna ljudem z ovirami, kot bi lahko bile.
bulletOvire pri povezovanju. Digitalni razkorak še vedno preprečuje milijardam ljudi dostop do spleta, med temi milijonom resnih znanstvenikov.
bulletIn čeprav želimo odstraniti te štiri dodatne prepreke (in večini nam to uspeva), ni razloga, da ne bi uporabljali posebnega poimenovanja »odprti dostop« vse dokler ne bomo uspeli. Odstranitev cene in preprek z dovoljenji  je pomembna ovira, ki je vredna da jo poimenujemo s posebnim imenom.

     

bulletOD je način dostopa, ne poslovni model.
bulletJe več poslovnih modelov, ki so skladni z OD in je več načinov plačevanja računov, da lahko bralec pride do vsebine brezplačno. Modeli, ki uspešno delujejo v nekaterih okoljih, nišah, družbah ne bodo tako dobro delovali drugje. Nihče ne trdi, da lahko ena velikost ustreza vsem.
bulletVeliko je razlik med disciplinami, ki vplivajo na financiranje OD. Ne moremo pričakovati, da bo OD lahko enako hitro napredoval v vseh disciplinah, kot ne moremo pričakovati, da se bo enako hitro uveljavljal v vseh državah. Več napredka je v področjih ZTM (znanosti, tehnike in medicine), vendar je OD mogoč in koristen tudi v humanistiki.
bulletVes čas nastajajo novi modeli OD in stari se preverjajo in spreminjajo. Veliko je prostora za kreativnost in za iskanje poti, kako pokrivati stroške za kolegialno ocenjevane revije OD in za splošne arhive OD in nista še izkoriščeni vsa modrost in domišljija.
bulletIz drugega kota: OD je način dostopa, ne oblika vsebine; Od lahko uporabimo za katerikoli digitalni material, od tekstov, podatkov do programja, avdio, video in multomedijskih datotek.

  

bulletOD služi interesom različnih skupin.
bulletAvtorji: OD širi njihovo občinstvo in povečuje vidnost in vpliv njihovega dela.
bulletBralci: OD jim zagotavlja neomejen dostop do literature, ki jo potrebujejo za svoje raziskave. Povečuje prikladnost uporabe in doseg in intenzivnost preiskovanja. OD tudi omogoča neomejen dostop do programja, ki stoji ob strani bralcu pri raziskovanju. Svobodna online literatura so prosti online podatki za programe, ki omogoča iskanje po polnem tekstu, indeksiranje, rudarjenje, povzemanje, prevajanje, povezovanje, opozarjanje  in druge oblike obdelave in analize.
bulletUčitelji in študenti: OD izenačuje bogate in revne pri dostopu do ključnih virov in izloča potrebo po pridobivanju dovoljenje za reproduciranje  in posredovanje vsebin.
bulletKnjižnice: OD rešuje cenovno krizo znanstvenega časopisja. Rešuje tudi to, kar imenujem krizo privolitve. OD podpira interese knjižnic tudi drugače, posredno. Knjižničarji želijo uporabnikom pomagati pri iskanju literature, ki jo ti potrebujejo, brez omejitev, ki jih njihovemu lastnemu knjižničnemu fondu povzročajo proračunske omejitve. Univerzitetni knjižničarji želijo učiteljem povečati njihovo občinstvo in njihov vpliv in posredno univerzi povečati njen raziskovalni ugled.
bulletUniverze: OD povečuje vidnost njihovih učiteljev in organizacijskih enot, jim  zmanjšuje stroške pri nabavi literature in povečuje njihovo poslanstvo pri razširjanju znanja.
bulletRevije in založniki: OD člankom povečuje vidnost, dostopnost in koristnost. Reviji v OD njena povečana zaznavnost povečuje priliv novih člankov in reklam, da ne omenjamo bralcev in citatov. Če naročniška revija ponudi del svoje vsebine v OD (npr. za izbrane članke, za vse starejše članke po neki dobi embarga ipd), potem lahko s svojo povečano vidnostjo izkoristijo poleg naročnine tudi vse ostale prednosti. Če revija dovoli odprti dostop z  arhiviranjem svoji poodtisov je za avtorje seveda mikavnejša od revij , ki tega ne dovolijo. Seveda imajo naročniške revija in njihovi založniki tudi nasprotne interese in v glavnem nasprotujejo OD. Vendar je poenostavljeno gledanje, da vsi njihovi interesi govorijo proti OD.
bulletAgencije za financiranje: OD povečuje vračilo njihove investicije v raziskave, saj so rezultati financiranih raziskav širše razpoložljivi, lažje jih najdemo oz. poiščemo in so bolj koristni. OD služi javnim finančnim agencijam še na drug način, zagotavlja namreč javni dostop raziskavam financiranim iz javnih sredstev.
bulletVlade: Kot tisti, ki zagotavljajo sredstva raziskave, vlade pridobijo na enak način kot agencije za financiranje ( v prejšnjem odstavku). OD tudi podpira demokracijo, saj kar najširše in najhitreje razširja informacije državne administracije.
bulletDržavljani: OD jim omogoča dostop do kolegialno preverjenega raziskovanja (ki večinoma ni dostopno v javnih knjižnicah) in jim zagotavlja dostop do raziskav, ki so jih že plačali po poti  davkov. Koristi jim tudi posredno, saj s tem pomagajo raziskovalcem, zdravnikom, tehnologom in drugim pri uporabi najaktualnejšega znanja v njihovo dobro.

 

bulletOD v zgodovinskem pogledu:
bulletZnanstveni časopisi ne plačujejo avtorjem in tega niso počeli že od prvih začetkov, ko so nastale take revije v Londonu in Parizu leta 1665 (slej: Jean-Claude Guédon, In Oldenburg's Long Shadow).
bulletRevije so nastale, ker so prehitevajoč knjige, omogočile bralcu hitro seznanjanje s svežimi rezultati drugih. Za avtorje so revije prekosile knjige, ker so posredovale novo znanje hitro in širšemu krogu bralstva in poleg tega zagotovile avtorju prvenstvo pred drugimi znanstveniki, ki so se ukvarjali z istim problemom. Zagotovile so avtorjem prednost hitrega časovnega žiga na njihova dela. Ker so bili avtorji na tak močan, neotipljiv način nagrajeni, so tudi sprejeli kot dejstvo, da jim revije ne morejo zagotoviti plačila. S časom so dobički revij rasli, vendar so avtorji vztrajali na tradiciji, da so pisali članke za vpliv in veljavo in ne za denar.
bulletOD je bil fizično in ekonomsko neizvedljiv v dobi tiska, čeprav so si ga nosilci avtorskih pravic želeli. Stroški in s tem cene so bile neizbežne za tiskane revije, vse do let pred 1970 so bile celo sprejemljive, potem pa so začele naraščati hitreje od inflacije. Od leta 1986 so cene rasle štirikrat hitreje kot inflacija. Na sreči, kot so postajale cene revij neznosne se je pojavil internet in ponudil alternativo.
bulletNi važno ali krivimo za nedostopnost revij pretirane cene revij ali preskromne proračune knjižnic. Če pogledamo po založnikih ni važno ali krivimo pohlep ali preproste tržne zakonitosti (povečevanje stroškov in vpeljava novih storitev). Pripisovanje krivde nima pomena in odvrača od bistva. Obseg publiciranega znanja  eksponentno narašča in bo vedno rasel hitreje od knjižničnih proračunov. V tem smislu OD odtehta naraščanje znanja medtem ko ga plačljive oblike dostopa ne morejo. Dosegli smo (že kar nekaj časa nazaj) točko, ko celo najbolj bogate raziskovalne ustanove ne zmorejo dostopa do celotnega nabora raziskovalne literature. Plačljiv dostop do člankov v revijah se ne more uravnotežiti s stalnim, eksplozivnim naraščanjem obsega znanja, četudi bi bile cene nizke in bi bilo zagotovljeno, da bodo ostale trajno nizke.
bulletCenovna kriza sama je smo eden od vzrokov naraščanja OD. Četudi bi znanstveniki ne prešli na OD, da bi se izognili nedostopnim stroškom dostopa, bi se kljub temu preusmerili, da izkoristijo internet kot močno novo tehnologijo za sprotno posredovanje znanja, s svetovnim občinstvom, z ničelnimi robnimi stroški in v digitalni obliki, ki omogoča neomejeno obdelavo. Za nazornejšo predstavitev zgodovine OD poglejte časovni trak  gibanja odprtega dostopa.

 

Koristne povezave
To je zelo skrčen spisek. Za več povezav je najbolje spremljati arhiv bloga ali arhiv časopisa z novicami.

Več pregledov:

What you can do to promote open access
Timeline of the open access movement
Conferences and workshops related to the open access movement
Discussion forums devoted to OA issues
Creating an Information Commons Through Open Access. daljši uvod k Odprtemu dostopu (kmalu tudi v HTML verziji).
Create Change, iz ARL, ACRL in SPARC
(Mis)Leading Open Access Myths, iz BioMed Central
Open Access Bibliography, avtor Charles W. Bailey, Jr.

Poglavitna stališča o OD (kronološko, glej tudi časovni trak):

Budapest Open Access Initiative in tudi FAQ, 14. februar 2002
Bethesda Statement o Open Access publiciranju, 20 junij 2003
ACRL Principles and Strategies refroma znastvenega komuniciranja, 28 avgust 2003
Wellcome Trust position statement o Odprtema dostopu, 1. oktober 2003
Berlin Declaration o Odprtem dostopu za Znanje  v znanosti in humansitiki, 22. oktober 2003
UN World Summit on the Information Society Declaration  o načelih in  načrtu za akcijo, 12 december 2003
OECD Declaration o dostopu do raziskovalnih podatkov iz javnega financiranja. 30. januar 2004
IFLA Statement o Odprtem dostopu do znanstvene literature in raziskovalne, 24. februar 2004
Australian Group of Eight Statement o OD do znanstvene informacije,  25. maj 2004

 

Peter Suber
Research Professor of Philosophy, Earlham College
Open Access Project Director, Public Knowledge
Senior Researcher, SPARC
peters@earlham.edu

Copyright © 2004-2005, Peter Suber. To je dokument Odprtega dostopa.

 

 

 

Hit Counter

Stran sem pripravil s pomocjo - prepared with :

Copyright: pravica  je vezan na ustanovo (BF), z izjemo pravic, ki gredo lastnikom informacij pridobljenih s povezavami (hiperlinki) z Interneta.

jack.gif (5497 bytes)construc.gif (3966 bytes)

Ko naletite na problem napisite pismo za / in case you face a problem, please write to:  .

Ta stran je bila spreminjana - last change november 19, 2008