!! spletna stran se pogosto spreminja !!
zato priporocam, da ob vsakem vstopu na splet obnovite stran
( IExplorer:<Refresh> ; Opera:<Reload> ; Firefox:<Reload current page> ; Chrome: <Reload this page> ; Netscape:<Reload>),
kar vam bo zagotovilo, da res berete zadnje spremembe

Ta seminarski splet ima vec ciljev, vseh in tudi ne zelo poglobljeno se ne bom mogel lotiti takoj, zacel pa bi vsaj z dvema:

Te spletne strani naj bi podprle predmet Mentorski diplomski material, ki ga mikrobiologi vpisujete v cetrtem letniku in kjer vam zelim pomagati pri razresevanju zadreg ob izbiri, pripravi in zagovoru diplomskih nalog, pa tudi esejev. Zato predlagam, da te spletne strani s svojimi vprasanji in predlogi pomagate oblikovati do take vsebine, ki bo resevala cim vec problemov. Kadar koli boste v zadregi, bodisi da se lotevate pisanja seminarskega eseja, clanka ali diplomske naloge; oglasite se osebno, po telefonu ali po Emailu in bomo skusali skupaj ugotoviti, kje so tezave in odkriti, kako jih bo najbolje mogoce resiti. Predlagam tudi mentorjem in somentorjem v studiju ter seveda recenzentom diplomskih nalog, da izkoristijo to spletno stran kot forum in ponudijo studentom svoje izkusnje ter ev. ucni material za obogatitev koncepta tega virtualnega pripomocka. Ucitelji, javite mi vase predloge in zelje in se bomo dogovorili, kako lahko vase pripombe in predloge oblikujemo do uporabne oblike; moje telefonske stevilke (tudi za SMS) najdete na moji osebni spletni strani pod Kontakti - sicer pa je moj elektronski naslov: franc.nekrep<at>bfro.uni-lj.si ali pa franc.nekrep<at>gmail.com (namesto <at> vpisite @).

Na tej tocki je seveda potrebno posebej poudariti, da je pretok informacij tudi zakonsko regulirana materija, da je uporaba minulega znanja podprta z zakonodajo o zasciti avtorskih pravic in da je vsakrsna krsitev v tej tocki dejanje z znaki kaznivega dejanja. Uporabo tujega znanja, ze celo na ravni ideje, mora vedno spremljati navajanje vira, razumljivo pa je da je prepovedana obseznejsa uporaba dobesednih navedkov ali avtorskega slikovnega materiala brez ustreznih dovoljenj in nujnega navedka avtorja(ev). Kot receno se krsitev v tej tocki preganja tako v disciplinarnih postopkih na Univerzi, v resnejsih primerih pa tudi v uradnih sodnih postopkih. V zadnjem casu se zaradi moznosti, ki jih ponuja svetovni splet povecuje stevilo krsitev v tej tocki, posledica bo se strozji nadzor in sankcioniranje ugotovljenih krsitev.

Sem izrazito obcutljiv na uporabo t.i. "copy-paste" metode. Danes je take prestopke mogoce ucinkoviti izslediti in preganjati. V izogib temu naj velja: seminar morate napisati s svojimi besedami (parafraziranje in povzemanje) in tudi v tem primeru sproti dopisati iz katerega konkretnega vira ste dobili informacijo. Izjemoma lahko kaksen del stavka (kadar imate posebno dober razlog za to, npr. ko gre za definicijo ali strokovni izraz tudi vec besed) dobesedno prepisete (navajanje), vendar ga morate takrat vkljuciti v narekovaje in znova takoj pripisati, kje ste ga dobili. Vse ostalo je pocetje, ki mu pravimo plagiat in se sankcionira, kot smo rekli zgoraj (glej tudi >tukaj).

Veliko svezih informacij, ki zadevajo informatiko najdete tudi v mojem blogu Lilole, ki se v vecji meri ukvarja z vprasanji informatike.

V naravoslovju je empiricni poskus (eksperiment) temeljno orodje za preveritev hipoteze; preberite si nekaj osnovnih napotkov za nacrtovanje eksperimenta . Sicer pa vsem, ki vas navdusujejo eksperimentalne znanosti priporocam spletno stran Kvarkadabra.

Za uvod k pripravi vasega pisnega izdelka bi vas napotil na fakultetni "Pravilnik o diplomskem delu" (spletna stran)

Opozoril bi vas rad tudi na monografijo "NAVODILA ZA OBLIKOVANJE PISNIH DIPLOMSKIH IN PODIPLOMSKIH IZDELKOV NA BIOTEHNISKI FAKULTETI UNIVERZE V LJUBLJANI", izdano leta 2000, ki so jo usklajeno pripravili sodelavci(ke) oddelcnih informacijskih dokumentacijskih sluzb na BF in je dosegljiva v vseh INDOKih na fakulteti. Kot pravijo avtorji: "Namen navodil je poenotiti oblikovanje pisnih diplomskih in podiplomskih izdelkov na Biotehniski fakulteti. Pri pisanju navodil smo upostevali mednarodne standarde in jih priredili racunalniski obdelavi besedila."

Na oddelku za zootehniko so oblikovali tudi dokument - Predloga za izdelavo diplom, magisterijev, doktoratov (masko) - povprasajte v INDOKu in preverite, ali bi ga veljalo uporabiti.

Pri pripravi seminarjev, esejskih nalog in pd. je kot spremljajoca obveza studentu pogosto nalozena tudi predstavitev vsebine, obicajno pred avditorijem vrstnikov. Za tak namen si je mogoce pomagati s pripravo t. i. aplikacij, najpogosteje sezemo pri tem po Microsoftovem orodju Powerpoint, ki je obicajen sestavni del paketa MS Office. Seveda skriva uporaba tega orodja tudi svoje pasti in nevarnosti; nekaj koristnih nasvetov lahko najdete na blogu hirkani - v samem "postu" in v komentarjih.

In ker je tudi studij oblika informacijskega procesa, vam v podporo ucinkovitega organiziranja vasih ucnih navad in tehnik predlagam, da si ogledate odlicen spletni prirocnik " Za bolj ucinkovito ucenje" na spletni strani Medicinske fakultete

Pa se to; ko na fakulteti ali na drugje na Univerzi odhajate v podrocne knjiznice in INDOK sluzbe po material ali informacije, seznanite se najprej z njihovimi pravili poslovanja, s tem si boste prihranili kak nesporazum ali se izognili izgubljenemu casu. Na oddelku za zootehniko npr. imamo od nedavna avtomatizirano izposojo knjig in to zahteva seveda nekoliko spremenjena pravila obnasanja v knjiznici. Preberite si navodila, ki veljajo na BF in nekaterih institutih.

Kako citiramo v sestavkih literaturo, boste prebrali v prirocnikih, ki sem vam jih svetoval malo prej (predvsem Navodila...), pogosteje pa se postavlja vprasanje, kako citiramo elektronske vire. Poleg omenjenih prirocnikov to obravnava tudi dokument "Citiranje spletnih strani" .

Za hitro pomoc pri iskanju in preiskovanju (resersiranju) strokovne literature sem pripravil nekaj koristnih napotkov: poglejte pod Nasveti

Na Univerzi v Ljubljani je v organizaciji CTK Ljubljana od nedavna mogoč dostop do e-revij v knjižnicah pri članicah v t. i. Digitalni knjižnici Univerze v Ljubljani (DiKUL). Trenutno je v naboru na voljo okoli 2800 revij v polnem besedilu iz paketov ScienceDirect, IEEE ASPP, Emerald, OCLC ECO Print, in Springer Link (po združitvi Springerja in Kluwerja so v tem paketu tudi vse revije, ki soj bile doslej v paketu založbe Kluwer).

V dodatno pomoc prihaja tudi t. i. storitev t.i. "oddaljenega dostopa", ki ga ponuja NUK in za njegovo uporabo se oglasite v kateri od knjiznic na BF.

Svetoval vam bom tudi nekatere moznosti dostopa do bibliografskih podatkov, ki so na tudi se na voljo bodisi na Internetu ali pa preko COBISSa. Za plovbo po oceanu biomedicinskega znanja je najboljsa barka bibliografska baza Medline, ki je zdaj ze nekaj casa, zahvaljujoc ameriski National Library of Medicine, dostopna tudi brezplacno. Ustanova, ki nudi PubMed, namrec NLM, vzdrzuje tudi arhiv PubMed Central, kjer lahko številne revije prebirate tudi v polnem tekstu, vec o tem pa lahko preberete v clanku ali v clanku. K splosni dostopnosti primarnih dokumentov, po principu t. i. Prostega dostopa, bodo vsekakor pripomogli servisi kot so High Wire Press, BioMed Central in PLOS , kjer skusajo del ali celoto originalnih clankov ponuditi bralcem brezplacno. Se posebno koristna je spletna stran HighWire Press, kjer vas obvescajo o vseh revijah, ki jih ponujajo v polnem tekstu ("full-text"). Zelo azuren spisek vecine svetovnih revij, ki so brezplacno dostopne v polnem tekstu najdete na DOAJ. Sicer pa zveste se vec o dostopu do revij v polnem tekstu >tukaj. Za iskanje podatkov iz primarnih (revijalnih) virov (o clankih in izvleckih clankov) je mogoce uporabiti tudi najobseznejso bazo, ki je za ta namen na voljo, to je ISI Web od Science (WoS), ki je dostopna na IZUMu, kadar se nanj prikljucujete iz racunalnikov, povezanih na univerzitetno mrezo (RCU); (na voljo tudi v fakultetnih INDOK sluzbah).

Resno konkurenco WoS-u pri iskanju znanstvenih/strokovnih člankov v spletnem prostoru predstavljata danes tudi dva velika ponudnika iskalnih orodij Google in Microsoft Live - to sta portala Google Ucenjak (Scholar) in Windows Life Academic (z blogom >1). Sam veliko uporabljam tudi Elsevierjev prosti iskales Scirus.

Zelo dober vir infomacij o razpolozljivosti dokumentov in nasploh o elektronskih revijah je spletna stran Harrassowitz E-Journal Services. Sicer pa lahko sezete tudi v arhiv elektronskih revij, ki ga vzdrzujejo na University of California v San Diegu, z imenom

Vse popularnejsi postajajo tudi arhivi t. i. preodtisov clankov, primeri na razlicnih podrocjih znanosti: Chemistry Preprint Server, E-print Network, CERN Document Server (CDS), Cogprints, InfoSurf, PhilSci Archive, ArXiv. Pravi "boom" pa dozivljajo odloziscni arhivi (repozitoriji), kjer univerze in raziskovalne ustanove v lastnem aranzmaju objavljajo svoje intelektualne proizvode, primeri: DSpace, EPrints.org, SPRU SEWPS, EScholarship... Vse to poteka v okviru sirse t. i. Iniciative prostega dostopa ("Open Access Initiative"), ki naj v prihodnosti zagotovi uporabniku nediskriminatoren in brezplacen dostop do celotnega znanja, ki nastaja iz javnih sredstev. V tej smeri delujejo deli iniciative kot so: BOAI, PLoS, BioMed Central, SciCentral, DOAJ, SPARC in pridobiva tla tudi v Sloveniji v okviru projektoiv kot so SciX , eTDmf in ODK. Sprotno in poglobljeno se lahko o iniciative seznanjate na blogu Open Access News. Slovenske znanstvene in strokovne revije v odprtem dostopu lahko spremljate (zaenkrat poskusno) tudi na posebnem portalu Slovenska e-periodika.

Oddelek za zootehniko omogoca v knjiznici dostop do elektronskih verzij nekaterih revij, ki jih ima knjiznica sicer narocene tudi v papirni verziji (in podobno uslugo boste lahko koristili tudi v nekaterih drugih podrocnih knjiznicah na BF). Do elektronskih tekstov lahko dostopate preko Zooneta (torej kadar ste na racunalnikih na oddelku za zootehniko - v knjiznici, v rac. ucilnicah...) tako, da v polje za spletni naslov Netscape ali Explorer browserja vpisete Intranet, kar vas preseli na stran, kjer najdete nato rubriko "Elektronske revije". Knjiznicarke v knjiznici Vam bodo rade povedale, kako boste nato uporabili to opcijo (potrebno je geslo!). Lahko pa seveda do teh virov dostopate tudi od drugod, tako, da priklicete spletno stran oddelka, nato pa se povezete na Knjiznico.

Institut informacijskih znanosti IZUM iz Maribora skrbi, da Slovenci ne zaostanemo prevec pri prehajanju klasicnih knjiznic v elektronske virtualne knjiznice. Eden od pogojev za to je tudi ucinkovito katalogiziranje, ki ga zagotavlja projekt COBISS, kjer boste nasli veliko tega, kar je v Sloveniji objavljenega in katalogiziranega (tako s podrocja znanosti kot leposlovja). Katalog lahko v knjiznicah fakultetnih oddelkov pregledujete v direktnem prikljucku, kjer vam lahko omogocijo tudi dostop do nekaterih podatkovnih zbirk, ki jih vzdrzujejo NUK (narodna in univerzitetna knjiznica), CTK (centralna tehniska knjiznica UL) ali CMK (centralna medicinska knjiznica) ali pa priklicete COBISS tudi na Internetu. Obiskati velja tudi Institut za biomedicinsko informacijo IBMI.

Pomembne informacijske povezave in iniciative v slovenskem spletnem prostoru:

Vrsto informacijskih servisov, v delu tudi z dostopom do clankov v polnem tekstu ( ProQuest; OCLC FirstSearch Electronic Collections Online; EIFL Direct; ScienceDirect; Engineering Village 2) lahko priklicete po povezavi na IZUM: http://home.izum.si/izum/ft_baze/

Kot sem ze omenil pod Nasveti je za hitro iskanje neke vsebine na spletu, zlasti ko imate na voljo konkretno geslo, najbolje uporabiti zmogljiv splosni Internetni iskalec. Vecina poznavalcev ta trenutek prisega na Google. Poskusite, je zelo enostavno in hitro:

Google pa je pripravil tudi specializiran iskalnik za znanstveno in strokovno tematiko

Google Scholar

Da bo vase pisanje tudi jezikovno ustrezno vam svetujem obisk spletne strani na katero smo Slovenci lahko ponosni, to je "Prakticni spisovnik" avtorja Mirana Hladnika, ki sam pravi: "...Instruktivnih prirocnikov za kulturno komunikacijo Slovencem pravzaprav nikoli ni manjkalo, pa naj gre za prakticne spisovnike pisem, bonton, prakticnega racunarja (za lesne trgovce), prakticne kuharice, ucbenike tujih jezikov, voscilne in godovne knjizice in celo za retoriko....zeva toliko bolj boleca praznina tam, kjer je v tem seznamu prostor za strokovno in znanstveno pisanje....". In to praznino je Hladnik zelo dobro napolnil, posebne zasluge pa si je prisluzil, ker nam je svoje delo ponudil tudi po elektronski poti. Kdor pa bo pogledal na Hladnikovo osebno spletno stran bo nasel se druge, za pisanje v slovenskem jeziku koristne povezave. Zlasti kdor bo nadaljeval s kariero v znanosti bo potreboval okretnost v vescini pisanja za vrsto nalog: pri pisanju clankov, predavanj, abstraktov, posterjev, pri prijavi raziskovalnih projektov in dr., ocenjevati pa bo moral tudi izdelke svojih sodelavcev in studentov. Krajsi nasvet za ta namen najdete tudi na spletni strani Georgian Court College ali v slovenskem prevodu. Na Univerzi Purdue v ZDA vzdrzujejo spletno stran z imenom Online Writing Lab, kjer najdete obilo koristnih informacij o oblikovanju pisnih izdelkov. Posebno koristni so ti napotki za vse, ki se odlocajo za pisanje v angleskem jeziku. Za vse te imamo Slovenci tudi doma zelo dober elektronski vir nasvetov na spletni strani "IZBRANA PRAVILA ZA PISANJE V ANGLESCINI", avtorja Sama Ribarica.

Skupina zaloznikov medicinskih revij se je leta 1978 neformalno sestala v Vancouvru (Britanska Kolumbija, Ca.) in oblikovala navodila za format pisnih izdelkov za svoje revije. Skupina je postala znana pod imenom Vancouverska skupina in njen "Uniform Requirements for Manuscripts Submitted to Biomedical Journals" so se danes osnova ne le za objavljanje v prestiznih revijah kot sta JAMA in Lancet, ampak jih upostevajo tudi v stevilnih drugih revijah z biomedicinskega podrocja.

Vsem, ki bi radi pisali v lepem angleskem jeziku, zelo priporocam nekoliko starejsi pa se vedno zelo priljubljen prirocnik "Elements of Style", avtorja W. Strunka.

Pri pisanju Vam bodo prisli prav tudi strokovni slovarji in leksikoni,za podrocje mikrobiologije in mejna podrocja (zlasti kadar gre za nova podrocja) je tega na Spletu kar precej. Nekoliko bolj boste v zadregi z slovenskim izrazjem, pa vendar je zelo koristen nastajajoci slovar Slovenske biokemijske terminologije, ki ga pripravljajo v Slovenskem biokemijskem drustvu, od nedavna pa imamo na spletu tudi Mikrobioloski slovar, ki ga pripravlja za vas Terminoloska komisija Slovenskega mikrobioloskega drustva (SMD). Priporocam tudi vecjezicni slovarski prirocnik Katalog znanj prof. ddr. Franca Locniskarja za podrocja Splosna zivinoreja, Bioloske osnove, Genetika.

Pa se droben nasvet: bliza se zima, morda ostane nekaj casa tudi za dobro knjigo in ce nocete povsem zapustiti mikrobiologije vzemite v roko katero od poljudno pisanih knjig ali celo romanov na to temo.

Opozorilo:
Za branje dokumentov s podaljskom .pdf boste potrebovali citalec Adobe Acrobat, ki je brezplacno na voljo na spletni strani podjetja

.

Datoteke s podaljskom .zip so stisnjene (komprimirane) in jih morate pred uporabo razsiriti (razpakirati), kar storite s programom

WinZip.