Ko sem se nekaj let nazaj preselil v novo hišo, sem takoj vedel, da me bo čakalo še kar nekaj pomembnih odločitev in renovacije, da bom ustvaril takšen dom, kot si ga želim. Na začetku pa sem si mislil, da bo največ odločitev padlo na notranji opremi, torej za ureditev prostorov. Hitro pa sem ugotovil, da temu ni tako, da je ena najpomembnejših stvari tista, ki se jo vidi že od daleč. To pa je streha, oziroma strešniki. 

Ko pa sem začel razmišljati o temu, pa si nisem niti malo mislil, da obstaja toliko različnih opcij za to vrsto dela. Opazil sem številne materiale, iz katerih so lahko narejeni strešniki, kot so na primer glina, beton, kovina in tako dalje. Prav tako pa so imeli tudi najrazličnejše oblike in barve. Zaradi tega pa sem imel kar težavo, da sem se odločil za tisto pravo izbiro. Vsak proizvajalec je namreč hvalil svoje izdelke, tako da je bilo težko preceniti, kaj bo res tisto najboljše. 

Poleg same estetike pa mi je seveda bila pomembna tudi funkcionalnost. Res sem si želel imeti čim bolj robustne in trajne strešnike, ki se mi ne bodo poškodovali že ob kakšnemu neurju. Ko pa sem imel to v mislih, pa sem se moral odločiti za približen proračun. Ni bilo namreč težko zapraviti ogromno denarja, ter si priskrbeti nekako najboljše strešnike, ki so na prodaj. Tega pa nisem želel narediti, saj sem rabil denar še za renovacijo preostalih delov mojega doma. Zato pa sem se odločil za nekakšne “mid range” strešnike, ki so mi bili zelo všeč. Imeli so tisti klasičen glinen izgled. Njihova struktura pa je bila kljub temu trdna ter trajnostna, tako da je tudi z vidika funkcionalnost vse štimalo. 

Ko pa sem jih postavil, pa sem lahko videl, da je hiša kljub preprostosti, ki so jo imeli ti strešniki, dobila zelo lep izgled.